Končalo se je krstno Evropsko prvenstvo v balinanju na naših tleh. Prišel je čas zaključkov, ocen, mnenj in zahval.
Če bi mi kdo pred dvema letoma, ko sva z Ivotom mirno sedela v kafiču na Serminu ter kremljala o tem kdaj bo pri nas potekalo kakšno večje balinarsko tekmovanje, dejal, da bom oktobra 2014 pisal te zaključne vrstice, bi se mu morda le sladko nasmehnil in si mislil svoje.
Minuli teden je bilo Evropsko prvenstvo realnost. Predstavljalo je enega izmed večjih organizacijskih zalogajev našega športa, hkrati pa mi je na osebnostni ravni organizacija tako velikega dogodka predstavljala neizmeren izziv s katerim sem se z veseljem vsakodnevno spopadal.
Morda se v soboto zvečer še nismo dobro zavedali kaj je za nami. »Feedback«, ki so nam ga vrnili gledalci, tekmovalci, FIB ter širša javnost in mediji je izjemen. Znotraj organizacijskega odbora smo se srečevali z raznoraznimi logističnimi in organizacijskimi težavami, katere pa smo reševali odlično ter vseskozi delovali enotno, kompaktno ter predvsem zanesljivo. To pa je sposobnost redkih kolektivov. Pridobili smo veliko novih izkušenj in spoznanstev katere bomo lahko v prihodnosti vsi dobro izkoristili.
Menim, da je letošnje Evropsko prvenstvo balinarskemu športu dalo neko novo dimenzijo. Širša javnost in mediji so ugotovili, da to ni več le »gostilniški šport«, temveč resna, hitra, naporna in atraktivna športna panoga in prav tukaj štejem največji uspeh letošnjega tekmovanja najboljših balinarjev stare celine. Sedaj se ne smemo uleniti. Izkoristiti moramo trenutno situacijo za še večjo promocijo balinanja ter še večje delovanje na področju marketinga, pasivnost odpade!
Ko potegnemo črto ne moremo mimo vrhunskih rezultatov naših reprezentantov. Trenutna generacija je izjemna. Rezultate, ki jih dosegajo pa so zavidljivi. V hrbet nam gledajo tako Italijani, Hrvati kakor tudi Francozi na katere smo se v preteklosti vedno zgledovali. Dve zlati medalji in tri srebrne so v veliki meri pripomogle k še večjemu uspehu in prepoznavnosti naše ljubljene igre. Fantje, vsa čast!
Pri pisanju teh besed ne morem mimo zahval. Kakor bi rekel Sandi je morda to najmanj hvaležno delo, ker se vedno bojiš, da koga ne izpustiš, pa vendarle. V prvi vrsti se moram zahvalit Ivotu, ki je bil prvi velik podpornik, pobudnik in motor Evopskega prvenstva. Velika zahvala gre Balinarski zvezi Slovenije, ki je v pravem trenutku znala prisluhniti soorganizacijski želji Kopra in tudi v nekaterih manj »zanesljivih« trenutkih trdno stala ob svoji odločitvi. Zahvaljujem se vsem članom organizacijskega odbora, s katerimi smo delali super, navezali nova prijateljstva ter se dogovorili za nadaljna sodelovanja. Brez donatorjev in partnerjev tako velikega tekmovanja ne bi bilo, zato hvala prav vsem, ki ste finančno ali materialno na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi, posebej pa se zahvaljujem Mestni občini Koper, Luki Koper, Butiku tiskovin in Radiu Capris.
Z vsemi že prej naštetimi komponentami pa dogodek ne bi bil uspešen brez, na trenutke požrtvovalnega dela, prostovoljcev, ki so svoj prosti ali delovni čas nadomestili z delom na balinišču, na cestah, v dvorani, ob računalnikih, za fotoaparatom in še kje. VAM gre posebna zahvala!
Nagrada oz. poplačilo vsega dela pa je bilo videti nabito polno Bonifiko, ki je v en glas navijala za naše balinarske ase ter dvig zastave ob tonih Zdravljice. To je bilo nekaj posebnega, emotivnega in prelepega. Hvala tudi vam, ki ste prišli in s tem dogodku dali dodaten čar.
Na koncu pa ne morem mimo svoje družine, ki je bila v zadnjem obdobju morda nekoliko prikrajšana za družinske radosti, zato naj se iz srca zahvalim tudi njim, ki so znali potrpeti in mi stati ob strani.
Danes se lahko s ponosom ozremo nazaj in ugotovimo, da smo storili nekaj pomembnega, nekaj velikega, predvsem za balinarski šport ter se hkrati zazremo v prihodnost s čisto in ponosno vestjo!
HVALA!
Primož Marinko
Foto: Milan Rutar, Simon Maljevac